{"id":965,"date":"2018-10-03T15:24:25","date_gmt":"2018-10-03T14:24:25","guid":{"rendered":"https:\/\/new.vzglavniki.si\/?p=965"},"modified":"2020-07-15T07:28:54","modified_gmt":"2020-07-15T06:28:54","slug":"zakaj-se-staramo-z-razlicno-hitrostjo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/zakaj-se-staramo-z-razlicno-hitrostjo\/","title":{"rendered":"Zakaj se staramo z razli\u010dno hitrostjo?"},"content":{"rendered":"

Zakaj se razli\u010dne \u017eivalske vrste starajo z razli\u010dno hitrostjo? <\/strong><\/h2>\n

Zakaj mi\u0161ke ne morejo do\u010dakati starosti 5 let in ve\u010d? Zakaj ljudje in kiti lahko do\u010dakajo starost 100 let in ve\u010d?<\/strong><\/p>\n

Do sedaj so se znanstveniki, ki preu\u010dujejo pojav staranja, ve\u010dinoma ubadali s preu\u010devanjem \u017eivali, ki imajo kratko \u017eivljenjsko dobo, to so valjasti \u010drvi, vinske mu\u0161ice, mi\u0161i in podgane. Kratka \u017eivljenjska doba je namre\u010d zelo prakti\u010dna, saj lahko znanstveniki v hitrem \u010dasu testirajo svoje hipoteze, \u017eivali so pa enostavne in poceni za eksperimentiranje, saj jih ni potrebno dolgo vzgajati. Znanstveniki so pri enostavnih organizmih, kot so \u010drvi in vinske mu\u0161ice prepoznali \u017ee ve\u010d kot 200 razli\u010dnih genov, ki vplivajo na dolgo\u017eivost<\/strong> ter opisali ve\u010d kot 20 genetskih manipulacij z geni na mi\u0161kah, s katerimi je mo\u017eno vplivati na dolgo\u017eivost (Ladiges in sod., 2009).<\/p>\n

Znano je dejstvo, da se razli\u010dne \u017eivali starajo z razli\u010dno hitrostjo.<\/h3>\n

Ve\u010dina velikih sesalcev \u017eivi dlje kot manj\u0161e vrste sesalcev. Ve\u010dje \u017eivali po\u010dnejo vse po\u010dasneje, tudi njihov bazalni metabolizem, frekvenca dihanja in sr\u010dni utrip je ni\u017eji kot pri manj\u0161ih vrstah. Seveda so tudi izjeme, naj omenimo samo mi\u0161, ki \u017eivi pribli\u017eno 2 leti in nekatere vrste netopirjev, ki do\u010dakajo tudi 30 let starosti. Tako je tudi med predstavniki iste vrste opazna razlika v dolgo\u017eivosti. Dejstvo pa je, da je hitrost staranja pri \u017eivalih zelo raznolika.<\/strong><\/p>\n

Goli peskar (majhen goli glodalec) tako do\u010daka desetkratno starost mi\u0161i, ki je po metabolizmu in velikosti zelo sorodna. Mlada mi\u0161 se postara v treh letih, goli peskar je pa v tej starosti \u017eivahen kot mladeni\u010d in se \u0161e dve desetletji sploh ne bo postaral. Na podlagi tega dejstva bi pri\u010dakovali, da bodo goli peskarji \u017eiveli pribli\u017eno 3 leta, saj so po velikosti nekje med ve\u010djo mi\u0161jo in malo podgano. Dejansko pa do\u010dakajo celo 30 let in ve\u010d, kar pomeni, da \u017eivi 10x dlje od svojih sorodnikov – mi\u0161i. Najdemo jih v suhih predelih vzhodne Afrike, kjer \u017eivijo v velikih sistemih podzemnih rovov.<\/p>\n

\"Dol\u017eina<\/p>\n

\u010clove\u0161ka ribica lahko do\u010daka tudi ve\u010d kot 102 leti<\/h4>\n

Francoski znanstveniki so v publikaciji Royal Society Biology Letters objavili rezultate statisti\u010dne analize, s katero so izra\u010dunali, da naj bi \u010dlove\u0161ka ribica \u017eivela tudi ve\u010d kot 102 leti. S tem si je prislu\u017eila status uradno najdlje \u017eive\u010de dvo\u017eivke.<\/strong> Izvedbo analize so jim omogo\u010dili podatki o smrtnosti in rodnosti populacije \u010dlove\u0161kih ribic v jamskem laboratoriju Moulis v francoskih Pirenejih, ki jih vestno zbirajo \u017ee ve\u010d kot 40 let. \u010clove\u0161ka ribica \u017eivi v stabilnih razmerah, v katerih nima naravnih plenilcev in ni izpostavljena son\u010dni svetlobi. Zanimivo je, da na splo\u0161no velja pozitivno razmerje med velikostjo \u017eivali in njeno pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo, velike \u017eivali naj bi tako \u017eivele dlje kot majhne, vendar ta korelacija pri \u010dlove\u0161ki ribici odpove, saj se nobena od precej ve\u010djih vrst dvo\u017eivk ne pribli\u017ea pri\u010dakovani \u017eivljenjski dobi \u010dlove\u0161ke ribice.<\/p>\n

\u010ce velja splo\u0161na trditev, da ve\u010dje \u017eivalske vrste \u017eivijo dlje, ta trditev ne velja na ravni posameznika. \u0160tudije namre\u010d ugotavljajo, da manj\u0161i osebki iste vrste \u017eivijo dlje. Npr. pasme psov se lo\u010dijo po svoji dolgo\u017eivosti. Na splo\u0161no velja, da manj\u0161i psi \u017eivijo dlje od velikih psov, pa ne samo to, manj\u0161e pasme so tudi bolj zdrave in znaki staranja se pri njih izrazijo kasneje (Bonnett in sod., 2005). Raziskovalec Krzisnik in sod., (1999) so celo postavili hipotezo, da tudi manj\u0161i ljudje \u017eivijo dlje kot ve\u010dji.<\/p>\n

Velikost ljudi in umrljivost<\/h3>\n

Drugi znanstveniki zagovarjajo hipotezo, da imajo vi\u0161ji posamezniki (mo\u0161ki nad 183 cm vi\u0161ine in \u017eenske nad 165 cm vi\u0161ine) ni\u017ejo umrljivost pri infarktih in ostalih vzrokih smrti kot ni\u017eji posamezniki (mo\u0161ki pod 170 cm in \u017eenske pod 150 cm vi\u0161ine ). Novej\u0161e \u0161tudije pa niso zaznale nikakr\u0161ne statisti\u010dne povezave med nizko rastjo in pove\u010danim tveganjem za umrljivost zaradi sr\u010dno-\u017eilnih obolenj<\/strong> oz. drugih vzrokov (Liao in sod, 1996).<\/p>\n

Ravno nasprotno. Najdalj\u0161o \u017eivljenjsko dobo imajo Japonci, prebivalci Hong Konga, Kitajci, Grki, itd., prebivalci dr\u017eav, kjer je povpre\u010dna telesna vi\u0161ina ni\u017eja od povpre\u010den telesne vi\u0161ine Evropejcev oz Ameri\u010danov (ZDA) (Samaras in Elrick, 1999). Kalifornijski urad za zdravje je izra\u010dunal, da azijski priseljenci \u017eivijo do 4 leta ve\u010d od belih prebivalcev Kalifornije (Chan in Oreglia, 1993). Ljudje iz Okinawe na Japonske \u017eivijo dlje od povpre\u010dnih Japoncev, tudi njihova telesna vi\u0161ina je ni\u017eja od povpre\u010dja. Starej\u0161i prebivalci Okinawe (mo\u0161ki med 87 in 104 leti) imajo povpre\u010dno telesno vi\u0161ino le 145 cm in tehtajo zgolj 42,8 kg (Samaras in Erlick, 1993).<\/p>\n

\"Klju\u010d<\/p>\n

Raziskovalci, ki so preu\u010devali \u017eivljenjsko dobo veteranov ZDA so prav tako ugotovili, da so tisti, ki imajo ni\u017ejo telesno vi\u0161ino 175.3 cm ali manj \u017eiveli v povpre\u010dju 4,95 let ve\u010d kot tisti z vi\u0161ino 175,3 cm in ve\u010d, medtem ko so tisti mo\u0161ki z vi\u0161ino 170.2 cm ali manj \u017eiveli 7,46 leta ve\u010d od mo\u017e z vi\u0161ino 182,9 cm ali ve\u010d. Tudi telesna te\u017ea je vplivala na dolgo\u017eivost. Kar 7,72 leta ve\u010d \u017eivijo tisti s telesno te\u017eo 63,6 kg ali manj v primerjavi s tistimi s telesno te\u017eo 90,9 kg ali ve\u010d (Samaras in Storms, 1992).<\/p>\n

\u0160tevilne \u0161tudije so zaznale pozitivno korelacijo med rakom, hitro telesno rastjo v mladosti in telesno vi\u0161ino. Na primer raziskovalec Albanes je odkril, da je hitra telesna rast med puberteto povezana z ve\u010djim tveganjem za razvoj raka v starosti (Albanes, 1998). Raziskovalec Herbert je opravil \u0161tudijo med ameri\u0161kimi zdravniki in opazil povezavo med vi\u0161ino in tveganjem za razvoj raka.<\/strong> Zdravniki, ki so imeli telesno vi\u0161ino nad 183 cm so pogosteje zbolevali za rakom od tistih s telesno vi\u0161ino pod 170 cm (Hebert in sod, 1997).<\/p>\n

Na hitrost staranja ljudi vplivajo \u0161tevilni genetski dejavniki<\/h4>\n

Poznano je dejstvo, da se \u010dlani nekaterih dru\u017ein starajo po\u010dasneje in \u017eivijo dlje od drugih dru\u017ein (Perls in sod., 2002). Kljub temu je ocenjeno, da na dolgo\u017eivost in na zdravstveno stanje genetski dejavniki vplivajo zgolj do 25% (Herskind in sod., 1996). Pa vendar ka\u017ee statistika na to, da imajo bratje stoletnikov od 8 do 17x ve\u010djo verjetnost, da bodo tudi sami do\u010dakali sto let kot ostala populacija. Zaklju\u010dimo lahko z ugotovitvijo, da lahko z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja bistveno pripomoremo k temu, da bomo do\u010dakali 80 let, da bi do\u010dakali 100 let pa potrebujemo tudi sre\u010do pri tem, kak\u0161ne gene za dolgo\u017eivost smo podedovali od svojih star\u0161ev.<\/p>\n

Ljudje v razvitih dr\u017eavah sedaj \u017eivijo tri desetletja ve\u010d, kot so pred sto leti<\/h4>\n

Vendar pa ne sme biti na cilj podalj\u0161anje \u017eivljenja za vsako ceno. Starost namre\u010d ni vedno zelo prijetna. Statistika ka\u017ee, da ima resne te\u017eave zaradi demence kar 50% ljudi nad 85 letom starosti. Ali je smiselno omenjenim osebam podalj\u0161evati \u017eivljenje za 10 let in ve\u010d? Bolj racionalen pristop je v izboru metod, ki bi omogo\u010dile krepitev zdravja v starosti, kar bi omogo\u010dilo samostojno \u017eivljenje tudi v pozni starosti, brez znakov bolezni in bole\u010din. In ravno to dejstvo bi znanstveniki morali preu\u010diti, saj se pri omenjenih dolgo\u017eivih \u017eivalskih vrstah niti v visoki starosti ne pojavljajo bolezni srca in o\u017eilja, rak, katarakta, artritisi ali te\u017eave s kolki. \u017divali so celo plodne vse do pozne starosti. Imunski sistem, srce, mo\u017egani in mi\u0161ice grenlandskega kita so celo po 200 letih \u0161e v dobri formi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zakaj se razli\u010dne \u017eivalske vrste starajo z razli\u010dno hitrostjo? Zakaj mi\u0161ke ne morejo do\u010dakati starosti 5 let in ve\u010d? <\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":977,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[54,56],"tags":[113,112,63,73,74],"class_list":["post-965","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-staranje","category-zanimivosti","tag-dolgo-zivljenje","tag-kljuc","tag-staranje","tag-zivali","tag-zivljenjska-doba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/965\/"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post\/"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/10\/"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments\/?post=965"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/965\/revisions\/"}],"predecessor-version":[{"id":1658,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/965\/revisions\/1658\/"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/977\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/?parent=965"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/?post=965"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.leticiastore.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags\/?post=965"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}