Maja Hawlina se je v svojem prispevku o staranju v reviji Delo vprašala, kdaj dosežemo starost in podala zanimive odgovore: »/…/ gimnastična prvakinja je stara pri osemnajstih, Picasso naj bi bil mlad pri sedemdesetih.

Natančne meje ni, mnenja različnih mislecev so različna.

Hipokrat pravi, da smo ljudje stari pri šestinpetdesetih; Aristotel trdi, da telo doseže popolnost pri petintridesetih, duša pri petdesetih; Dante trdi, da se starost pričenja občutiti pri petinštiridesetih; Goethe ugotavlja, da nas starost zgrabi in se nas polasti vedno s presenečenjem.«

Eurobarometer je leta 2012 izvedel povpraševanje med evropejci o tem, kdaj je po njihovem mnenje nekdo še mlad. V anketo je bila zajeta populacije ljudi med 15 in 75 let. Sama starostna meja se je bistveno razlikovala med posameznimi državami. Tako so Slovenci v povprečju odgovorili, da si še mlad do 47 leta starosti, medtem, ko je za povprečenega Evropejca ta meja pri 41,8 leta starosti. Slovenci so odgovorili, da so ljudje stari, ko dosežejo 66 let, Evropejci pa smatrajo starost 64 let za mejo, ko postaneš star. 70,4 leta starosti je za Nizozemce meja, ko postaneš star, Slovaki pa smatrajo, da si star že po 58 rojstnem dnevu.

Doživljanje starosti se razlikuje med mlajšo populacijo anketirancev in starejšo. Mladi med 15-24 leta starosti ocenjujejo da si star pri 59 letu, medtem ko tisti po doseženi starosti 55 let ocenjujejo, da se straost prične po 67 letu. Tudi ženske v povprečju ocenjujejo, da starost nastopi kasneje (pri 65 letih) kot moški (pri 62,7 letu).