,

Nenavadni anti-age tretmaji s celega sveta

Nenavadni AntiAge tretmaji

Moški in ženske po celem svetu se poslužujejo najrazličnejših anti-aging tretmajev.

Nekateri anti-age tretmaji so bolj, drugi manj bizarni, vse to pa le kaže na dejstvo, da bi ljudje naredili vse za ohranitev mladostnega videza. Spodaj si preberite kakšni so nekateri nenavadni anti-age tretmaji po svetu.

Nenavadni anti-age tretmaji

  1. Body wrap s čokolado

    Medtem ko je čokolada v trebuhu slaba za zdravje, je nekaj povsem drugega, če jo uporabimo v kozmetičnem salonu. Po celem svetu je čokoladni tretma body wrapinga zelo popularen že zaradi arome in topline stopljene čokolade. Poleg tega pa ima tudi antioksidativni učinek.

  2. Anti-aging s pijavkami

    Tretmaje in zdravljenja s pijavkami so izvajali že v srednjem veku. Zdravniki so jih nosili s seboj v torbah, ko so obiskovali bolnike, in s pijavkami iz telesa bolnega izsesavali bolezni. Pijavke se za izsesavanje strupov iz telesa uporabljajo še danes. Privrženka tega anti-aging tretmaja je tudi Demi Moore.

  1. Pivska kopel

    Nemci naj bi pivo uporabljali tudi za sproščujoče kopeli. Namakanje v pivu naj bi kožo navlažilo in nahranilo. Tak tretma bi zagotovo navdušil marsikaterega moškega!

  2. Kačja masaža

    V Izraelu najdete tretmaje, kjer uporabljajo žive kače. V masažnih salonih si lahko izberete masažo z mlečno kačo, koruzno kačo ali floridsko kraljevo kačo. Med masažo se kače ovijajo okoli telesa in s stiski masirajo mišice. Kače, ki se uporabljajo pri tovrstnem tretmaju, niso strupene, zato ni nevarnosti za ugriz. Intenziteta masaže pa je odvisna od velikosti kače.

  1. Ribji piling

    Ta naravni piling za negovana stopala prihaja iz Azije. V skupne ali individualne bazene v kozmetičnem slonu vlijejo vodo in male ribice, ki s strankinih stopal odstranjujejo odmrlo kožo. Tretma zna biti zelo prijeten, če le niste preveč žgečkljivi.

  2. Zlata maska

    Med zvezdniki je zelo priljubljen tudi tretma z zlatom, ki prihaja z Japonske. Za okoli 500 EUR na tretma, vam v kozmetičnem salonu obraz prelijejo z zlatom, ki se strdi v zlato masko, ta pa ima anti-aging učinek. Zlato masko lahko po opravljeni storitvi za spominek odnesete domov.

  3. Namakanje v termalni vodi

    Na japonskem so se nekdaj gejše za navlažitev suhe kože posluževale kopanja v termalno-mineralni vodi. Danes številne terme omogočajo namakanje v vroči termalni vodi, s tem pa koža ostaja sveža in mladostna.

  4. Čiščenje obraza ala gejša

    Če se kje na naši obleki ali morda celo glavi znajde ptičji iztrebek, verjetno nihče ni najbolj srečen. Razen privržencev japonskega čiščenja obraza s ptičjimi iztrebki. Že gejše so si na obraz nanašale maske iz ptičjih iztrebkov in zelišč. Tak tretma se uporablja še danes. V kozmetičnih salonih na japonskem se lahko odločite za tak tretma, ki mehča in čisti kožo. Spada med dražje tretmaje, prijetnost oziroma neprijetnost pa ni vezana na vonj, saj le-ta zaradi dodatkov ni vpadljiv.

  5. Kaktusova masaža

    Čeprav se masaža s kaktusom ne sliši nič kaj sproščujoča in privlačna, jo najdemo v številnih ponudbah mehiških letovišč. Masaža je sestavljena iz dveh korakov. Najprej maser telo narahlo zdrgne s kaktusovimi bodicami, nato pa na telo nanese piling iz grobe soli, limete in tekile. Tekila na hrbtu, morda?

  6. Čiščenje obraza s polžjo sluzjo

    Iz Čila prihaja čiščenje obraza z uporabo polžje sluzi. V kozmetičnem salonu strankam, ki se želijo pomladiti s tem anti-age tretmajem, na obraz položijo nekaj polžev, ki prosto lezejo po obrazu stranke. S tem ko na koži puščajo sluz, pa na obraz nanašajo zaščitno plast pred UV žarki.

/by
,

Zakaj se staramo z različno hitrostjo?

Dolžina življenja

Zakaj se različne živalske vrste starajo z različno hitrostjo?

Zakaj miške ne morejo dočakati starosti 5 let in več? Zakaj ljudje in kiti lahko dočakajo starost 100 let in več?

Do sedaj so se znanstveniki, ki preučujejo pojav staranja, večinoma ubadali s preučevanjem živali, ki imajo kratko življenjsko dobo, to so valjasti črvi, vinske mušice, miši in podgane. Kratka življenjska doba je namreč zelo praktična, saj lahko znanstveniki v hitrem času testirajo svoje hipoteze, živali so pa enostavne in poceni za eksperimentiranje, saj jih ni potrebno dolgo vzgajati. Znanstveniki so pri enostavnih organizmih, kot so črvi in vinske mušice prepoznali že več kot 200 različnih genov, ki vplivajo na dolgoživost ter opisali več kot 20 genetskih manipulacij z geni na miškah, s katerimi je možno vplivati na dolgoživost (Ladiges in sod., 2009).

Znano je dejstvo, da se različne živali starajo z različno hitrostjo.

Večina velikih sesalcev živi dlje kot manjše vrste sesalcev. Večje živali počnejo vse počasneje, tudi njihov bazalni metabolizem, frekvenca dihanja in srčni utrip je nižji kot pri manjših vrstah. Seveda so tudi izjeme, naj omenimo samo miš, ki živi približno 2 leti in nekatere vrste netopirjev, ki dočakajo tudi 30 let starosti. Tako je tudi med predstavniki iste vrste opazna razlika v dolgoživosti. Dejstvo pa je, da je hitrost staranja pri živalih zelo raznolika.

Goli peskar (majhen goli glodalec) tako dočaka desetkratno starost miši, ki je po metabolizmu in velikosti zelo sorodna. Mlada miš se postara v treh letih, goli peskar je pa v tej starosti živahen kot mladenič in se še dve desetletji sploh ne bo postaral. Na podlagi tega dejstva bi pričakovali, da bodo goli peskarji živeli približno 3 leta, saj so po velikosti nekje med večjo mišjo in malo podgano. Dejansko pa dočakajo celo 30 let in več, kar pomeni, da živi 10x dlje od svojih sorodnikov – miši. Najdemo jih v suhih predelih vzhodne Afrike, kjer živijo v velikih sistemih podzemnih rovov.

Dolžina spanja živali

Človeška ribica lahko dočaka tudi več kot 102 leti

Francoski znanstveniki so v publikaciji Royal Society Biology Letters objavili rezultate statistične analize, s katero so izračunali, da naj bi človeška ribica živela tudi več kot 102 leti. S tem si je prislužila status uradno najdlje živeče dvoživke. Izvedbo analize so jim omogočili podatki o smrtnosti in rodnosti populacije človeških ribic v jamskem laboratoriju Moulis v francoskih Pirenejih, ki jih vestno zbirajo že več kot 40 let. Človeška ribica živi v stabilnih razmerah, v katerih nima naravnih plenilcev in ni izpostavljena sončni svetlobi. Zanimivo je, da na splošno velja pozitivno razmerje med velikostjo živali in njeno pričakovano življenjsko dobo, velike živali naj bi tako živele dlje kot majhne, vendar ta korelacija pri človeški ribici odpove, saj se nobena od precej večjih vrst dvoživk ne približa pričakovani življenjski dobi človeške ribice.

Če velja splošna trditev, da večje živalske vrste živijo dlje, ta trditev ne velja na ravni posameznika. Študije namreč ugotavljajo, da manjši osebki iste vrste živijo dlje. Npr. pasme psov se ločijo po svoji dolgoživosti. Na splošno velja, da manjši psi živijo dlje od velikih psov, pa ne samo to, manjše pasme so tudi bolj zdrave in znaki staranja se pri njih izrazijo kasneje (Bonnett in sod., 2005). Raziskovalec Krzisnik in sod., (1999) so celo postavili hipotezo, da tudi manjši ljudje živijo dlje kot večji.

Velikost ljudi in umrljivost

Drugi znanstveniki zagovarjajo hipotezo, da imajo višji posamezniki (moški nad 183 cm višine in ženske nad 165 cm višine) nižjo umrljivost pri infarktih in ostalih vzrokih smrti kot nižji posamezniki (moški pod 170 cm in ženske pod 150 cm višine ). Novejše študije pa niso zaznale nikakršne statistične povezave med nizko rastjo in povečanim tveganjem za umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj oz. drugih vzrokov (Liao in sod, 1996).

Ravno nasprotno. Najdaljšo življenjsko dobo imajo Japonci, prebivalci Hong Konga, Kitajci, Grki, itd., prebivalci držav, kjer je povprečna telesna višina nižja od povprečen telesne višine Evropejcev oz Američanov (ZDA) (Samaras in Elrick, 1999). Kalifornijski urad za zdravje je izračunal, da azijski priseljenci živijo do 4 leta več od belih prebivalcev Kalifornije (Chan in Oreglia, 1993). Ljudje iz Okinawe na Japonske živijo dlje od povprečnih Japoncev, tudi njihova telesna višina je nižja od povprečja. Starejši prebivalci Okinawe (moški med 87 in 104 leti) imajo povprečno telesno višino le 145 cm in tehtajo zgolj 42,8 kg (Samaras in Erlick, 1993).

Ključ do dolgega življenja družine

Raziskovalci, ki so preučevali življenjsko dobo veteranov ZDA so prav tako ugotovili, da so tisti, ki imajo nižjo telesno višino 175.3 cm ali manj živeli v povprečju 4,95 let več kot tisti z višino 175,3 cm in več, medtem ko so tisti moški z višino 170.2 cm ali manj živeli 7,46 leta več od mož z višino 182,9 cm ali več. Tudi telesna teža je vplivala na dolgoživost. Kar 7,72 leta več živijo tisti s telesno težo 63,6 kg ali manj v primerjavi s tistimi s telesno težo 90,9 kg ali več (Samaras in Storms, 1992).

Številne študije so zaznale pozitivno korelacijo med rakom, hitro telesno rastjo v mladosti in telesno višino. Na primer raziskovalec Albanes je odkril, da je hitra telesna rast med puberteto povezana z večjim tveganjem za razvoj raka v starosti (Albanes, 1998). Raziskovalec Herbert je opravil študijo med ameriškimi zdravniki in opazil povezavo med višino in tveganjem za razvoj raka. Zdravniki, ki so imeli telesno višino nad 183 cm so pogosteje zbolevali za rakom od tistih s telesno višino pod 170 cm (Hebert in sod, 1997).

Na hitrost staranja ljudi vplivajo številni genetski dejavniki

Poznano je dejstvo, da se člani nekaterih družin starajo počasneje in živijo dlje od drugih družin (Perls in sod., 2002). Kljub temu je ocenjeno, da na dolgoživost in na zdravstveno stanje genetski dejavniki vplivajo zgolj do 25% (Herskind in sod., 1996). Pa vendar kaže statistika na to, da imajo bratje stoletnikov od 8 do 17x večjo verjetnost, da bodo tudi sami dočakali sto let kot ostala populacija. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da lahko z zdravim načinom življenja bistveno pripomoremo k temu, da bomo dočakali 80 let, da bi dočakali 100 let pa potrebujemo tudi srečo pri tem, kakšne gene za dolgoživost smo podedovali od svojih staršev.

Ljudje v razvitih državah sedaj živijo tri desetletja več, kot so pred sto leti

Vendar pa ne sme biti na cilj podaljšanje življenja za vsako ceno. Starost namreč ni vedno zelo prijetna. Statistika kaže, da ima resne težave zaradi demence kar 50% ljudi nad 85 letom starosti. Ali je smiselno omenjenim osebam podaljševati življenje za 10 let in več? Bolj racionalen pristop je v izboru metod, ki bi omogočile krepitev zdravja v starosti, kar bi omogočilo samostojno življenje tudi v pozni starosti, brez znakov bolezni in bolečin. In ravno to dejstvo bi znanstveniki morali preučiti, saj se pri omenjenih dolgoživih živalskih vrstah niti v visoki starosti ne pojavljajo bolezni srca in ožilja, rak, katarakta, artritisi ali težave s kolki. Živali so celo plodne vse do pozne starosti. Imunski sistem, srce, možgani in mišice grenlandskega kita so celo po 200 letih še v dobri formi.

/by