Zdravo staranje

Povsod najdemo obilo anti-age proizvodov.

Knjige in seminarji obljubljajo ohranjanje mladostnega videza, če se bomo le držali vseh navodil in nasvetov. Z raznimi tretmaji lahko odstranimo gube, napnemo kožo in odstranimo odvečne maščobe, ki se z leti naberejo okoli pasu. Prehrambni dodatki povečajo energijo in preprečijo bolezni. In še bi lahko našteli. Čeprav ne verjamemo, da bomo ohranili večno mladost, se kljub temu večina poslužuje vsaj kozarčka rdečega vina na dan za zdravo telo in koščka temne čokolade za srce in možgane. Medtem ko mi stremimo k mladosti, kozmetična industrija služi vsako leto več. Ali potem res obstaja zdravo staranje ali anti-aging?

zdravo staranje

Vse več ljudi pa se dandanes namesto za anti-aging odloča za zdravo staranje in aktiven pristop na vseh področjih. Zdrav način življenja, redno gibanje in prava prehrana so dobri za telo in mentalno stanje posameznika in posledično za zdravo staranje. Če se držimo maminih nasvetov: ‘Jej proteine, pojej zelenjavo, pij sokove in mleko, lahko  vzameš en piškot, pojdi se igrat ven, spati moraš vsaj osem ur, ne vnašaj nevarnih snovi v svoje telo …’, bomo že s tem naredili veliko zase. Staranje namreč ni bolezen in zlo. Je naravni proces. Bolezni doletijo tiste, ki imajo staro telo izredno šibko, ali pa DNK zapis narekuje neizogibljivo bolezen.

Staranje

Strokovnjak za motnje spanja profesor Chris Idzikowski iz edinburškega centra za spanje je šest let preučeval šest najpogostejših pozicij spanja in ugotovil, da večina ljudi med spanjem leži na boku ali trebuhu. 85% ljudi zaradi svoje telesne pozicije med spanjem pritiska svoj obraz ob blazino.

Zaradi pritiskanja obraza ob blazino se lahko hitreje postaramo.

V tej poziciji namreč pritiskamo mehke dela obraza (predel okrog oči in ust) ob blazino, kar povzroča poglabljanje obraznih gub. Še posebej se poglabljajo smejalne gube, ki potekajo od nosu proti ustom in tako imenovane smejalne gube ob očeh, (na spodnji veki ter na zunanji strani oči), pove britanski dermatolog dr. Dennis Wolf.

Do pred kratkim smo verjeli, da na nastanek obraznih gub ne moremo in ne znamo vplivati. Temu ni tako. Veliko lahko naredimo s preventivo – s preprečevanjem nastanka gub: prenehajmo kaditi, izogibajmo se pretiranemu sončenju. Kajenje in UV-sevanje pospešuje razgradnjo kolagena, zato se koža kadilcev in soncu izpostavljena koža stara hitreje. Tudi na nastanek spalnih gub lahko preventivno vplivamo z uporaba posebne »anti-aging« blazine med spanjem. Spalne gube namreč nastanejo zaradi kompresije kože na obrazu, ki je posledica kontakta kože obraza z blazino med spanjem. Najpogosteje blazina povzroča spalne gube, ki potekajo od nosu proti ustom in tako imenovane smejalne gube ob očeh.

Lahko se pomladite, medtem ko spite!

Poskrbite za ustrezno prevleko vaše blazine za spanje – spanje na svili. Medtem, ko bombažne prevleke vpijajo vlago, vpijajo tudi vlago iz naše kože in s tem kožo dehidrirajo. Svilene prevleke vode ne absorbirajo tako učinkovito. Svila je tudi zelo spolzka in s tem koža drsi po prevleki in ker ni trenja tudi gube težje nastajajo.

Kateri dejavniki še povzročajo obrazne gube?

Koža ob staranju izgublja elastična vlakna in kolagen v usnjici (dermisu). To opažamo navzven kot spremembe v obraznih potezah in neželene gube. Na nastanek obraznih gub vplivajo številni drugi dejavniki: med staranjem se tanjšanja epidermis, izgubljajo se podkožne maščobne blazinice, ki tvorijo mladosten izgled obraza. Pride tudi do lokalne resorbcije kostnine, kar dodatno postara poteze obraza.

Zaradi pritiskanja obraza ob blazino se lahko hitreje postaramo

Dinamične linije nastanejo zaradi krčenja obraznih mišic, ki s tem ustvarjajo različno obrazno mimiko. Neprestana kontrakcija obraznih linij na enem mestu s časom privede do nastanka kontrakcijskih gub. Pregibanje kože istem mestu privede do nastanka permanentne brazde, podobno, kot bi list papirja večkrat pripognili na istem mestu. Brazda nastane vidna, ker se na tem mestu spremenijo kolagenska vlakna. K nastanku najizrazitejših gub na našem obrazu torej prispevajo tako imenovane izrazne (mimične) mišice, s katerimi izražamo čustva veselja in sreče, žalosti, zaskrbljenosti, jeze… Nenehno ponavljanje enakih gibov ima za posledico spremembe v plasti kože, imenovani usnjica (dermis). Tako nastanejo globoke gube na predelu zunanjih očesnih kotov, čela, med obrvema, ob ustnicah ter tudi na vratu. Te gube so pri mladih osebah vidne samo med kontrakcijo obraznih mišic (npr. smejanjem), s časom pa postanejo permanentne.

Injekcije Botoxa.

Botox je zdravilo, ki vsebuje sestavino imenovano Botulinski toksin tipa A. Botoks deluje tako, da začasno onemogoči signal, ki povzroči, da se mišice krčijo. Delovanje je prehodno, to pomeni, da sčasoma učinek postopoma preneha sam od sebe. Botoks je torej začasna rešitev za gubice na obrazu, saj ne more zaustaviti naravnega procesa staranja, zaradi česar se lahko potem, ko učinki botoksa popustijo, pojavijo globlje gube. Za trajne rezultate je potrebno tretmaje z botoksom opravljati vsake tri mesece, je pa trajanje učinkov odvisno od samega preparata.

Z leti izgubljamo obrazni volumen. Maščobno tkivo okoli oči, lic in čela se zmanjša, kar privede do bolj izraženih obraznih gub in do izgleda »uvelega« obraza. Obrazna polnila ali filerje lahko podelimo na bio-razgradljiva in bio-nerazgradljiva. Razgradljiva polnila ostanejo v koži približno 6-12 mesecev, nerazgradljiva pa 2-5 let. Primankljaj maščobe na obrazu lahko zapolnimo tudi z injekcijami lastne maščobe, ki jo vzamemo iz notranje strani stegen ali trebuha. Tudi učinki pomlajevanja s polnili so le začasni. Odvisno od tega, za katero polnilo gre, je temu primerno tudi trajanje učinkov, načeloma pa gre za postopek, ki ga je treba vsakih nekaj mesecev obnavljati.

Tudi naš obraz je podvržen sili gravitacije.

Njeno vlečenje kože proti tlom z leti privede do nastanka povešene kože na našem obrazu. Povešene strukture pod kožo (mišice in maščoba) se dvignejo in napnejo z operacijo – lifting. Ločimo tri vrste liftingov (lifting čela in obrvi, lifting srednjega dela obraza ter lifting lic in vratu). Dvig obraza (facelift). Tudi učinki face liftinga niso trajni, saj njegovi učinki po sedmih do desetih letih popustijo. Dvig obraza sledi staranja ne odžene za vedno, temveč v namen brisanja teh občasno zahteva popravke, večinoma z manjšimi estetskimi posegi.

Na upočasnitev zunanjih znakov staranja tako lahko naredite veliko s preventivnim pristopom – z zdravim načinom življenja, s pravilno prehrano in z uporabo anti-aging blazine Ostani mlad!. Na področju kurative pa lahko naredijo več samo še dermatologi in plastični kirurgi z zgoraj navedenimi posegi.

Dolžina življenja

Zakaj se različne živalske vrste starajo z različno hitrostjo?

Zakaj miške ne morejo dočakati starosti 5 let in več? Zakaj ljudje in kiti lahko dočakajo starost 100 let in več?

Do sedaj so se znanstveniki, ki preučujejo pojav staranja, večinoma ubadali s preučevanjem živali, ki imajo kratko življenjsko dobo, to so valjasti črvi, vinske mušice, miši in podgane. Kratka življenjska doba je namreč zelo praktična, saj lahko znanstveniki v hitrem času testirajo svoje hipoteze, živali so pa enostavne in poceni za eksperimentiranje, saj jih ni potrebno dolgo vzgajati. Znanstveniki so pri enostavnih organizmih, kot so črvi in vinske mušice prepoznali že več kot 200 različnih genov, ki vplivajo na dolgoživost ter opisali več kot 20 genetskih manipulacij z geni na miškah, s katerimi je možno vplivati na dolgoživost (Ladiges in sod., 2009).

Znano je dejstvo, da se različne živali starajo z različno hitrostjo.

Večina velikih sesalcev živi dlje kot manjše vrste sesalcev. Večje živali počnejo vse počasneje, tudi njihov bazalni metabolizem, frekvenca dihanja in srčni utrip je nižji kot pri manjših vrstah. Seveda so tudi izjeme, naj omenimo samo miš, ki živi približno 2 leti in nekatere vrste netopirjev, ki dočakajo tudi 30 let starosti. Tako je tudi med predstavniki iste vrste opazna razlika v dolgoživosti. Dejstvo pa je, da je hitrost staranja pri živalih zelo raznolika.

Goli peskar (majhen goli glodalec) tako dočaka desetkratno starost miši, ki je po metabolizmu in velikosti zelo sorodna. Mlada miš se postara v treh letih, goli peskar je pa v tej starosti živahen kot mladenič in se še dve desetletji sploh ne bo postaral. Na podlagi tega dejstva bi pričakovali, da bodo goli peskarji živeli približno 3 leta, saj so po velikosti nekje med večjo mišjo in malo podgano. Dejansko pa dočakajo celo 30 let in več, kar pomeni, da živi 10x dlje od svojih sorodnikov – miši. Najdemo jih v suhih predelih vzhodne Afrike, kjer živijo v velikih sistemih podzemnih rovov.

Dolžina spanja živali

Človeška ribica lahko dočaka tudi več kot 102 leti

Francoski znanstveniki so v publikaciji Royal Society Biology Letters objavili rezultate statistične analize, s katero so izračunali, da naj bi človeška ribica živela tudi več kot 102 leti. S tem si je prislužila status uradno najdlje živeče dvoživke. Izvedbo analize so jim omogočili podatki o smrtnosti in rodnosti populacije človeških ribic v jamskem laboratoriju Moulis v francoskih Pirenejih, ki jih vestno zbirajo že več kot 40 let. Človeška ribica živi v stabilnih razmerah, v katerih nima naravnih plenilcev in ni izpostavljena sončni svetlobi. Zanimivo je, da na splošno velja pozitivno razmerje med velikostjo živali in njeno pričakovano življenjsko dobo, velike živali naj bi tako živele dlje kot majhne, vendar ta korelacija pri človeški ribici odpove, saj se nobena od precej večjih vrst dvoživk ne približa pričakovani življenjski dobi človeške ribice.

Če velja splošna trditev, da večje živalske vrste živijo dlje, ta trditev ne velja na ravni posameznika. Študije namreč ugotavljajo, da manjši osebki iste vrste živijo dlje. Npr. pasme psov se ločijo po svoji dolgoživosti. Na splošno velja, da manjši psi živijo dlje od velikih psov, pa ne samo to, manjše pasme so tudi bolj zdrave in znaki staranja se pri njih izrazijo kasneje (Bonnett in sod., 2005). Raziskovalec Krzisnik in sod., (1999) so celo postavili hipotezo, da tudi manjši ljudje živijo dlje kot večji.

Velikost ljudi in umrljivost

Drugi znanstveniki zagovarjajo hipotezo, da imajo višji posamezniki (moški nad 183 cm višine in ženske nad 165 cm višine) nižjo umrljivost pri infarktih in ostalih vzrokih smrti kot nižji posamezniki (moški pod 170 cm in ženske pod 150 cm višine ). Novejše študije pa niso zaznale nikakršne statistične povezave med nizko rastjo in povečanim tveganjem za umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj oz. drugih vzrokov (Liao in sod, 1996).

Ravno nasprotno. Najdaljšo življenjsko dobo imajo Japonci, prebivalci Hong Konga, Kitajci, Grki, itd., prebivalci držav, kjer je povprečna telesna višina nižja od povprečen telesne višine Evropejcev oz Američanov (ZDA) (Samaras in Elrick, 1999). Kalifornijski urad za zdravje je izračunal, da azijski priseljenci živijo do 4 leta več od belih prebivalcev Kalifornije (Chan in Oreglia, 1993). Ljudje iz Okinawe na Japonske živijo dlje od povprečnih Japoncev, tudi njihova telesna višina je nižja od povprečja. Starejši prebivalci Okinawe (moški med 87 in 104 leti) imajo povprečno telesno višino le 145 cm in tehtajo zgolj 42,8 kg (Samaras in Erlick, 1993).

Ključ do dolgega življenja družine

Raziskovalci, ki so preučevali življenjsko dobo veteranov ZDA so prav tako ugotovili, da so tisti, ki imajo nižjo telesno višino 175.3 cm ali manj živeli v povprečju 4,95 let več kot tisti z višino 175,3 cm in več, medtem ko so tisti moški z višino 170.2 cm ali manj živeli 7,46 leta več od mož z višino 182,9 cm ali več. Tudi telesna teža je vplivala na dolgoživost. Kar 7,72 leta več živijo tisti s telesno težo 63,6 kg ali manj v primerjavi s tistimi s telesno težo 90,9 kg ali več (Samaras in Storms, 1992).

Številne študije so zaznale pozitivno korelacijo med rakom, hitro telesno rastjo v mladosti in telesno višino. Na primer raziskovalec Albanes je odkril, da je hitra telesna rast med puberteto povezana z večjim tveganjem za razvoj raka v starosti (Albanes, 1998). Raziskovalec Herbert je opravil študijo med ameriškimi zdravniki in opazil povezavo med višino in tveganjem za razvoj raka. Zdravniki, ki so imeli telesno višino nad 183 cm so pogosteje zbolevali za rakom od tistih s telesno višino pod 170 cm (Hebert in sod, 1997).

Na hitrost staranja ljudi vplivajo številni genetski dejavniki

Poznano je dejstvo, da se člani nekaterih družin starajo počasneje in živijo dlje od drugih družin (Perls in sod., 2002). Kljub temu je ocenjeno, da na dolgoživost in na zdravstveno stanje genetski dejavniki vplivajo zgolj do 25% (Herskind in sod., 1996). Pa vendar kaže statistika na to, da imajo bratje stoletnikov od 8 do 17x večjo verjetnost, da bodo tudi sami dočakali sto let kot ostala populacija. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da lahko z zdravim načinom življenja bistveno pripomoremo k temu, da bomo dočakali 80 let, da bi dočakali 100 let pa potrebujemo tudi srečo pri tem, kakšne gene za dolgoživost smo podedovali od svojih staršev.

Ljudje v razvitih državah sedaj živijo tri desetletja več, kot so pred sto leti

Vendar pa ne sme biti na cilj podaljšanje življenja za vsako ceno. Starost namreč ni vedno zelo prijetna. Statistika kaže, da ima resne težave zaradi demence kar 50% ljudi nad 85 letom starosti. Ali je smiselno omenjenim osebam podaljševati življenje za 10 let in več? Bolj racionalen pristop je v izboru metod, ki bi omogočile krepitev zdravja v starosti, kar bi omogočilo samostojno življenje tudi v pozni starosti, brez znakov bolezni in bolečin. In ravno to dejstvo bi znanstveniki morali preučiti, saj se pri omenjenih dolgoživih živalskih vrstah niti v visoki starosti ne pojavljajo bolezni srca in ožilja, rak, katarakta, artritisi ali težave s kolki. Živali so celo plodne vse do pozne starosti. Imunski sistem, srce, možgani in mišice grenlandskega kita so celo po 200 letih še v dobri formi.

Pritisk na obraz med spanjem

Vzroki za nastanek obraznih gub so različni.

Mednje spadajo:

  • kronološki proces staranja,
  • okoljski dejavniki, kot so UV sevanje, fotostaranje, izpostavljenost ozonu in agresivnim kemikalijam in
  • izguba kožnega volumna zaradi izgubljanja skeleton mišične in maščobne mase (Zimber et al., 2001).

Nastanek obraznih gub na obrazu se začnejo pojavljati po 25 letu starosti (Miyamoto in Hillebrand 2007). Klingman in sodelavci (1985) so s histološkimi preiskavami ugotovili, da ni očitne razlike med kožo, kjer se pojavljajo gube in okoliško kožo. Prav tako ni histoloških razlik med kožo, kjer se pojavljajo permanentne gube, kot tisto, kjer se pojavljajo začasne gube (Bosset etal., 2002).

Staranje kože

Mehanski pritiski – kot pomemben dejavnik za nastanek obraznih gub.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek obraznih gub:

  • sprememba v mišični sestavi obraza,
  • izguba podkožnega maščevja, sila gravitacije,
  • izguba kostne mase na predelu obraza (Yaar, 2006).

Kontrakcija obraznih mišic povzroča, da se koža na obrazu krči in oblikuje v brazde. Ponavljajoči se gibi s časom privedejo do pretvorbe začasne gube v permanentno gubo (Kligman et al., 1985). Na nastanek permanentnih gub vplivajo tudi ostali dejavniki, ki pritiskajo na kožo in s tem oblikujejo brazde. Mednje sodi mehanska sila oz. mehanski stres (Kligman in sod. 1985). Nujen pogoj, za nastanek permanentne gube je vpliv mehanske sile na kožo (Hillebrand in sod., 2010) to dejstvo utemeljujejo s tem, da je koža na podlahti zelo izpostavljena UV-sevanju, vendar se na njej ne tvorijo gube, zaradi odsotnosti mehanskih sil, ki bi kožo oblikovale v brazde. Izpostavljenost UV-sevanju je tako potreben, ne pa zadosten pogoj za nastanek kožnih gub. Te nastanejo samo ob kombinaciji s kontrakcijo kože, kot posledica delovanja mehanske sile (Hillebrand in sod., 2010), longitudinalne študije so to hipotezo potrdile.

Hillebrand in Demirli sta dokazala, da se perzistentna guba tvori iz začasne gube obraza (Hillebrand and Demirli, 2009). To sta preučila z metodo slikanja prostovoljcev, ki sta jih spremljala tekom 8 let. Začasne gube, ki so se pojavile na obrazu ob smejanju so se tekom let izoblikovale v perzistentne gube, ki so na obrazu postale in ostale vidne tudi po prenehanju kontrakcije smejalnih mišic (Hillebrand, 2001; Miyamoto and Hillebrand, 2002).

Dolgotrajni in ponavljajoči se gibi, ki povzročajo nastanek brazd na obrazu se tako z leti razvijejo v permanentne gube (Yaar, 2006; Puizina-Ivic, 2008). Zaključimo lahko, da na nastanek obraznih gub vpliva sinergistično delovanje med kumulativnim delovanjem mehanskega stresa, in izgubo elastičnosti in prožnosti kože, ki je posledica kronološkega staranja, pospešuje pa jo izpostavljenost UV-sevanju (Jemed et al., 2001).

Spanje kot dejavnik, ki vpliva na nastanek obraznih gub

Pritiskanje obraza ob blazino med spanjem predstavlja etiološki faktor, ki vpliva na nastanek obraznih gub (Sarifakioğlu in sod., 2004). Ljudje spimo 8 ur na dan oziroma kar 32 let (ob upoštevanju povprečne življenjske dobe). Med spanjem se zaradi gravitacijske sile glave poveča pritisk na obraz, ki ga povzroča blazina za spanje, če spimo na boku ali na trebuhu. Ocenjuje se, da v tej poziciji spi 80% ljudi.

Pritisk na obraz med spanjem

Preventivni ukrepi na področju obraznih gub:

  • Danes se uporabljajo številni kozmetični proizvodi.
  • Bolj radikalni ukrepi predstavljajo lepotne operacije, zdravljenje obraznih gub z laserji, kemičnimi pilingi obraza in uporaba Botox-a.
  • Alternativa tem postopkom bi lahko bila uporaba posebno oblikovane blazine za spanje, ki razbremeni mehke in občutljive predele obraza pred delovanjem mehanske sile. Ta metoda preprečevanja obraznih gub je poceni in enostavna. Njeno delovanje je bilo utemeljeno v znanstvenem članku Poljšak in sod., 2012.