Vzroki za nastanek obraznih gub so različni.
Mednje spadajo:
- kronološki proces staranja,
- okoljski dejavniki, kot so UV sevanje, fotostaranje, izpostavljenost ozonu in agresivnim kemikalijam in
- izguba kožnega volumna zaradi izgubljanja skeleton mišične in maščobne mase (Zimber et al., 2001).
Nastanek obraznih gub na obrazu se začnejo pojavljati po 25 letu starosti (Miyamoto in Hillebrand 2007). Klingman in sodelavci (1985) so s histološkimi preiskavami ugotovili, da ni očitne razlike med kožo, kjer se pojavljajo gube in okoliško kožo. Prav tako ni histoloških razlik med kožo, kjer se pojavljajo permanentne gube, kot tisto, kjer se pojavljajo začasne gube (Bosset etal., 2002).
Mehanski pritiski – kot pomemben dejavnik za nastanek obraznih gub.
Dejavniki, ki vplivajo na nastanek obraznih gub:
- sprememba v mišični sestavi obraza,
- izguba podkožnega maščevja, sila gravitacije,
- izguba kostne mase na predelu obraza (Yaar, 2006).
Kontrakcija obraznih mišic povzroča, da se koža na obrazu krči in oblikuje v brazde. Ponavljajoči se gibi s časom privedejo do pretvorbe začasne gube v permanentno gubo (Kligman et al., 1985). Na nastanek permanentnih gub vplivajo tudi ostali dejavniki, ki pritiskajo na kožo in s tem oblikujejo brazde. Mednje sodi mehanska sila oz. mehanski stres (Kligman in sod. 1985). Nujen pogoj, za nastanek permanentne gube je vpliv mehanske sile na kožo (Hillebrand in sod., 2010) to dejstvo utemeljujejo s tem, da je koža na podlahti zelo izpostavljena UV-sevanju, vendar se na njej ne tvorijo gube, zaradi odsotnosti mehanskih sil, ki bi kožo oblikovale v brazde. Izpostavljenost UV-sevanju je tako potreben, ne pa zadosten pogoj za nastanek kožnih gub. Te nastanejo samo ob kombinaciji s kontrakcijo kože, kot posledica delovanja mehanske sile (Hillebrand in sod., 2010), longitudinalne študije so to hipotezo potrdile.
Hillebrand in Demirli sta dokazala, da se perzistentna guba tvori iz začasne gube obraza (Hillebrand and Demirli, 2009). To sta preučila z metodo slikanja prostovoljcev, ki sta jih spremljala tekom 8 let. Začasne gube, ki so se pojavile na obrazu ob smejanju so se tekom let izoblikovale v perzistentne gube, ki so na obrazu postale in ostale vidne tudi po prenehanju kontrakcije smejalnih mišic (Hillebrand, 2001; Miyamoto and Hillebrand, 2002).
Dolgotrajni in ponavljajoči se gibi, ki povzročajo nastanek brazd na obrazu se tako z leti razvijejo v permanentne gube (Yaar, 2006; Puizina-Ivic, 2008). Zaključimo lahko, da na nastanek obraznih gub vpliva sinergistično delovanje med kumulativnim delovanjem mehanskega stresa, in izgubo elastičnosti in prožnosti kože, ki je posledica kronološkega staranja, pospešuje pa jo izpostavljenost UV-sevanju (Jemed et al., 2001).
Spanje kot dejavnik, ki vpliva na nastanek obraznih gub
Pritiskanje obraza ob blazino med spanjem predstavlja etiološki faktor, ki vpliva na nastanek obraznih gub (Sarifakioğlu in sod., 2004). Ljudje spimo 8 ur na dan oziroma kar 32 let (ob upoštevanju povprečne življenjske dobe). Med spanjem se zaradi gravitacijske sile glave poveča pritisk na obraz, ki ga povzroča blazina za spanje, če spimo na boku ali na trebuhu. Ocenjuje se, da v tej poziciji spi 80% ljudi.
Preventivni ukrepi na področju obraznih gub:
- Danes se uporabljajo številni kozmetični proizvodi.
- Bolj radikalni ukrepi predstavljajo lepotne operacije, zdravljenje obraznih gub z laserji, kemičnimi pilingi obraza in uporaba Botox-a.
- Alternativa tem postopkom bi lahko bila uporaba posebno oblikovane blazine za spanje, ki razbremeni mehke in občutljive predele obraza pred delovanjem mehanske sile. Ta metoda preprečevanja obraznih gub je poceni in enostavna. Njeno delovanje je bilo utemeljeno v znanstvenem članku Poljšak in sod., 2012.
