Prispevki

Kaj je staranje?

Kaj je staranje?

Staranje je nekaj, kar doleti vsakogar.

Kaj je staranje? To je proces, ko življenjske funkcije počasi začnejo upadati. Telo počasi slabi in telesne funkcije postopoma pešajo. Ravnovesje v telesu ni več vzpostavljeno, poleg tega pa se tudi ob odsotnosti bolezni kopičijo poškodovane celice.

kaj je staranje

Staranje je nekaj, kar doleti vsakogar

Dejavniki staranja

Na hitrost in intenziteto staranja vplivajo trije dejavniki:

  • genska predispozicija,
  • življenjske navade in
  • naše okolje.

Lastnosti genov na staranje posameznika vplivajo v 20-30 %, ostalih 70-80 % pa je povezano z zunanjimi dejavniki iz okolja in z našimi vsakodnevnimi navadami. Na staranje lahko torej v večji meri vplivamo sami in proces nekoliko upočasnimo.

/by

Kako sprejeti staranje?

Staranje družine

Staramo se vsi.

To je nekaj, čemur se ne moremo izogniti. Kako sprejeti staranje, pa je odvisno od vsakega posameznika. Človek gre v življenju skozi različne stopnje. V mladosti je poln energije in sanj, v srednjih letih so glavne skrbi človeka dom, družina in otroci, v poznih letih pa ostanejo modrost in izkušnje.

Naravni proces staranja je morda za koga lažje sprejeti z negovalnimi kremami, botoksom, morda celo z lepotnimi operacijami, vendar se je bolje poslužiti joge, meditacije ali vere. Pravo staranje se začne, ko naši potomci številčno prekašajo naše prijatelje. Tudi to je naravni proces in sprejeti ga moramo s pozitivnimi mislimi.

Kako sprejeti staranje je odvisno od vsakega posameznika

Način kako sprejeti staranje nas samih je le en korak. Sprijazniti se moramo tudi s staranjem sorodnikov, staršev in prijateljev. Velikokrat je to celo težje kot naša lastna minljivost. Vendar se moramo naučiti živeti s tako slabimi kot dobrimi stranmi vseh stadijev našega življenja.

/by

3 slabe razvade, ki starajo kožo

Slabe razvade

Slabe razvade

Starostni znaki se ne pojavijo kar nenadoma. So odraz našega življenja in telesnih značilnosti, zapisanih v DNK. Slabe razvade, ki se jih poslužujemo skoraj vsi, pa lahko starostne znake povzročijo že veliko prej, kot bi si želeli.

Zato se poskušajmo izogniti:

  • pretiranemu sončenju,
  • kajenju in
  • stresu.

Slabe razvade lahko starostne znake povzročijo že veliko prej

 

/by

Nasveti za počasnejše staranje

Počasnejše staranje

Preberite 6 glavnih nasvetov za zdrav življenjski stil in počasnejše staranje.

Počasnejše staranje dosežemo z zadovoljnim življenjem

Zdrav življenjski stil lahko dosežemo:

  1. Količina spanja
    Na dan moramo spati dovolj ur (v povprečju 7 ur), da ima telo čas za regeneracijo celic.
  2. Sončna krema
    Kadarkoli se dolgo časa izpostavljamo soncu, moramo na telo nanesti kremo z zaščitnim faktorjem. Še posebej občutljiva je koža na obrazu, ki se najhitreje postara.
  3. Alkohol in kajenje
    Prekomerno pitje alkohola in pogosto kajenje sta močna dejavnika pospešenega staranja.
  4. Zadovoljstvo
    Če smo zadovoljni s svojim življenjem in s samim seboj, nismo pod stresom, delamo v mejah normale … potem se bodo znaki staranja kazali počasneje kot bi se lahko sicer.
  5. Prehrana
    Ob pravilni prehrani in razporeditvi obrokov bo telo bolj vitalno.
  6. Telesna aktivnost
    Redna a ne pretirana telesna aktivnost krepi naše telo in dovaja potreben kisik.
/by

Spalne navade in imunost

Spanje in imunost

Spalne navade

Skupina znanstvenikov iz štirih uglednih laboratorijev (Max Planck-ovega Inštituta, Univerze Durham, Boston in Berkeley) je leta 2009 objavila raziskavo v ugledni reviji BMC Evolutionary Biology, v kateri je preučevala spalne navade več kot 30 različnih sesalcev (ježi, morski levi, sloni, žirafe, itd). Znano je, da nekateri sesalci, kot npr. žirafe ali domače govedo spi le 4 ure, medtem, ko nekatere vrste ježev spijo tudi do 19 ur dnevno. Raziskovalci so v raziskavi preučevali model spanja v odvisnosti od imunskega sistema in odpornostjo na patogene mikroorganizme.

Spalne navade so povezane z imunostjo telesa

Potrdili so korelacijo med kvaliteto in kvantiteto spanja ter blagodejnim vplivom na imunski sistem.

Ugotovili so še, da se med spanjem poveča število štirih (nevtrofilci, limfociti, eozinofilci, bazofilci) od petih tipov imunskih celic. Prav tako so znanstveniki ugotovili, da imajo živali, ki dlje spijo manj parazitnih infekcij. Dober spanec torej izboljša imunski sistem. Celice se med spanjem hitreje delijo in obnavljajo. Verjetno se naše telo med okužbo z gripo, drugimi virozami ali bakterijskimi okužbami ravno zaradi tega intuitivno odzove tako, da poveča potrebo po spanju.

/by

Zakaj se moški starajo hitreje?

Počasnejše staranje moških

Tako kot ženske, tudi moški dajo nekaj na svoj videz in si prizadevajo ohraniti mladosten videz. Ker pa je kozmetična industrija z anti-age izdelki usmerjena predvsem na ženske, imajo moški tu nekoliko manjšo izbiro. Velikokrat se morajo moški tako poslužiti kakšnih bolj naravnih in enostavnih metod za pomladitev. Ker je za moške lažja pot velikokrat končna izbira, je morda to tudi boljša izbira.

Zaradi razlik v življenjskem stilu, prehrani in športni aktivnosti, se moški starajo hitreje kot ženske.

 

Zaradi razlik v življenjskem stilu se moški starajo hitreje

Da bodo gube prišle čim kasneje, bi se morali moški držati naslednjih nasvetov:

  1. Spanje
    Premalo spanja se bo prej ali slej pokazalo na obrazu. Spanje (priporočenih osem ur na dan) pomiri misli, obnavlja celice kože in zmanjšuje gube.
  2. Kajenje
    Najboljši način ohranitve mladostnega videza je prenehanje kajenja. Nikotin je namreč glavno hranilo za gube.
  3. Britje
    Britje je za moške praktično neizogibno. Da pa ne bo uničevalo kože, je treba paziti na to, da pri britju uporabljamo mlačno vodo, po britju pa na obraz vedno nanesemo blažilni gel.
  4. Alkohol
    Tako kot izogibanje kajenju, je tudi prenehanje pitja alkohola zelo priporočljivo. Alkohol namreč močno razširi krvne žile v telesu.
  5. Telovadba
    Za čvrsto kožo in trdne mišice je potrebno telovaditi. Vsak dan se vsaj pol ure posvetimo kakšnemu športu.
  6. Tonik za obraz
    Uporaba čistilnega mleka in tonika za obraz dvakrat dnevno izboljša regeneracijsko sposobnost celic. S tem koža obraza ostaja mladostnega videza.
  7. Masaža
    Masaža ni dobra le za počutje. Več kot odlično bi bilo, da bi si jo privoščili dvakrat na teden, saj se tako pospeši prekrvavitev, to pa upočasni staranje.
  8. Zelenjava
    Zdrava prehrana ohranja kožo čisto. Zato naj na jedilniku prevladuje zelenjava. Še najboljši anti-aging učinek pride z uživanjem špinače in fižola.
  9. Sončenje
    Sončni žarki izsušijo kožo in povzročajo gube. Pred izpostavljanjem soncu je zato uporaba kreme za sončenje obvezna.
  10. Voda
    Dva litra popite vode na dan, je verjetno eden najlažjih nasvetov za anti-aging moških. Z dovolj vode v telesu, se izognemo dehidraciji, koža pa ostaja sveža.
/by
,

Zdravo staranje ali anti-aging?

Zdravo staranje

Povsod najdemo obilo anti-age proizvodov.

Knjige in seminarji obljubljajo ohranjanje mladostnega videza, če se bomo le držali vseh navodil in nasvetov. Z raznimi tretmaji lahko odstranimo gube, napnemo kožo in odstranimo odvečne maščobe, ki se z leti naberejo okoli pasu. Prehrambni dodatki povečajo energijo in preprečijo bolezni. In še bi lahko našteli. Čeprav ne verjamemo, da bomo ohranili večno mladost, se kljub temu večina poslužuje vsaj kozarčka rdečega vina na dan za zdravo telo in koščka temne čokolade za srce in možgane. Medtem ko mi stremimo k mladosti, kozmetična industrija služi vsako leto več. Ali potem res obstaja zdravo staranje ali anti-aging?

zdravo staranje

Vse več ljudi pa se dandanes namesto za anti-aging odloča za zdravo staranje in aktiven pristop na vseh področjih. Zdrav način življenja, redno gibanje in prava prehrana so dobri za telo in mentalno stanje posameznika in posledično za zdravo staranje. Če se držimo maminih nasvetov: ‘Jej proteine, pojej zelenjavo, pij sokove in mleko, lahko  vzameš en piškot, pojdi se igrat ven, spati moraš vsaj osem ur, ne vnašaj nevarnih snovi v svoje telo …’, bomo že s tem naredili veliko zase. Staranje namreč ni bolezen in zlo. Je naravni proces. Bolezni doletijo tiste, ki imajo staro telo izredno šibko, ali pa DNK zapis narekuje neizogibljivo bolezen.

/by
,

Zakaj se staramo z različno hitrostjo?

Dolžina življenja

Zakaj se različne živalske vrste starajo z različno hitrostjo?

Zakaj miške ne morejo dočakati starosti 5 let in več? Zakaj ljudje in kiti lahko dočakajo starost 100 let in več?

Do sedaj so se znanstveniki, ki preučujejo pojav staranja, večinoma ubadali s preučevanjem živali, ki imajo kratko življenjsko dobo, to so valjasti črvi, vinske mušice, miši in podgane. Kratka življenjska doba je namreč zelo praktična, saj lahko znanstveniki v hitrem času testirajo svoje hipoteze, živali so pa enostavne in poceni za eksperimentiranje, saj jih ni potrebno dolgo vzgajati. Znanstveniki so pri enostavnih organizmih, kot so črvi in vinske mušice prepoznali že več kot 200 različnih genov, ki vplivajo na dolgoživost ter opisali več kot 20 genetskih manipulacij z geni na miškah, s katerimi je možno vplivati na dolgoživost (Ladiges in sod., 2009).

Znano je dejstvo, da se različne živali starajo z različno hitrostjo.

Večina velikih sesalcev živi dlje kot manjše vrste sesalcev. Večje živali počnejo vse počasneje, tudi njihov bazalni metabolizem, frekvenca dihanja in srčni utrip je nižji kot pri manjših vrstah. Seveda so tudi izjeme, naj omenimo samo miš, ki živi približno 2 leti in nekatere vrste netopirjev, ki dočakajo tudi 30 let starosti. Tako je tudi med predstavniki iste vrste opazna razlika v dolgoživosti. Dejstvo pa je, da je hitrost staranja pri živalih zelo raznolika.

Goli peskar (majhen goli glodalec) tako dočaka desetkratno starost miši, ki je po metabolizmu in velikosti zelo sorodna. Mlada miš se postara v treh letih, goli peskar je pa v tej starosti živahen kot mladenič in se še dve desetletji sploh ne bo postaral. Na podlagi tega dejstva bi pričakovali, da bodo goli peskarji živeli približno 3 leta, saj so po velikosti nekje med večjo mišjo in malo podgano. Dejansko pa dočakajo celo 30 let in več, kar pomeni, da živi 10x dlje od svojih sorodnikov – miši. Najdemo jih v suhih predelih vzhodne Afrike, kjer živijo v velikih sistemih podzemnih rovov.

Dolžina spanja živali

Človeška ribica lahko dočaka tudi več kot 102 leti

Francoski znanstveniki so v publikaciji Royal Society Biology Letters objavili rezultate statistične analize, s katero so izračunali, da naj bi človeška ribica živela tudi več kot 102 leti. S tem si je prislužila status uradno najdlje živeče dvoživke. Izvedbo analize so jim omogočili podatki o smrtnosti in rodnosti populacije človeških ribic v jamskem laboratoriju Moulis v francoskih Pirenejih, ki jih vestno zbirajo že več kot 40 let. Človeška ribica živi v stabilnih razmerah, v katerih nima naravnih plenilcev in ni izpostavljena sončni svetlobi. Zanimivo je, da na splošno velja pozitivno razmerje med velikostjo živali in njeno pričakovano življenjsko dobo, velike živali naj bi tako živele dlje kot majhne, vendar ta korelacija pri človeški ribici odpove, saj se nobena od precej večjih vrst dvoživk ne približa pričakovani življenjski dobi človeške ribice.

Če velja splošna trditev, da večje živalske vrste živijo dlje, ta trditev ne velja na ravni posameznika. Študije namreč ugotavljajo, da manjši osebki iste vrste živijo dlje. Npr. pasme psov se ločijo po svoji dolgoživosti. Na splošno velja, da manjši psi živijo dlje od velikih psov, pa ne samo to, manjše pasme so tudi bolj zdrave in znaki staranja se pri njih izrazijo kasneje (Bonnett in sod., 2005). Raziskovalec Krzisnik in sod., (1999) so celo postavili hipotezo, da tudi manjši ljudje živijo dlje kot večji.

Velikost ljudi in umrljivost

Drugi znanstveniki zagovarjajo hipotezo, da imajo višji posamezniki (moški nad 183 cm višine in ženske nad 165 cm višine) nižjo umrljivost pri infarktih in ostalih vzrokih smrti kot nižji posamezniki (moški pod 170 cm in ženske pod 150 cm višine ). Novejše študije pa niso zaznale nikakršne statistične povezave med nizko rastjo in povečanim tveganjem za umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj oz. drugih vzrokov (Liao in sod, 1996).

Ravno nasprotno. Najdaljšo življenjsko dobo imajo Japonci, prebivalci Hong Konga, Kitajci, Grki, itd., prebivalci držav, kjer je povprečna telesna višina nižja od povprečen telesne višine Evropejcev oz Američanov (ZDA) (Samaras in Elrick, 1999). Kalifornijski urad za zdravje je izračunal, da azijski priseljenci živijo do 4 leta več od belih prebivalcev Kalifornije (Chan in Oreglia, 1993). Ljudje iz Okinawe na Japonske živijo dlje od povprečnih Japoncev, tudi njihova telesna višina je nižja od povprečja. Starejši prebivalci Okinawe (moški med 87 in 104 leti) imajo povprečno telesno višino le 145 cm in tehtajo zgolj 42,8 kg (Samaras in Erlick, 1993).

Ključ do dolgega življenja družine

Raziskovalci, ki so preučevali življenjsko dobo veteranov ZDA so prav tako ugotovili, da so tisti, ki imajo nižjo telesno višino 175.3 cm ali manj živeli v povprečju 4,95 let več kot tisti z višino 175,3 cm in več, medtem ko so tisti moški z višino 170.2 cm ali manj živeli 7,46 leta več od mož z višino 182,9 cm ali več. Tudi telesna teža je vplivala na dolgoživost. Kar 7,72 leta več živijo tisti s telesno težo 63,6 kg ali manj v primerjavi s tistimi s telesno težo 90,9 kg ali več (Samaras in Storms, 1992).

Številne študije so zaznale pozitivno korelacijo med rakom, hitro telesno rastjo v mladosti in telesno višino. Na primer raziskovalec Albanes je odkril, da je hitra telesna rast med puberteto povezana z večjim tveganjem za razvoj raka v starosti (Albanes, 1998). Raziskovalec Herbert je opravil študijo med ameriškimi zdravniki in opazil povezavo med višino in tveganjem za razvoj raka. Zdravniki, ki so imeli telesno višino nad 183 cm so pogosteje zbolevali za rakom od tistih s telesno višino pod 170 cm (Hebert in sod, 1997).

Na hitrost staranja ljudi vplivajo številni genetski dejavniki

Poznano je dejstvo, da se člani nekaterih družin starajo počasneje in živijo dlje od drugih družin (Perls in sod., 2002). Kljub temu je ocenjeno, da na dolgoživost in na zdravstveno stanje genetski dejavniki vplivajo zgolj do 25% (Herskind in sod., 1996). Pa vendar kaže statistika na to, da imajo bratje stoletnikov od 8 do 17x večjo verjetnost, da bodo tudi sami dočakali sto let kot ostala populacija. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da lahko z zdravim načinom življenja bistveno pripomoremo k temu, da bomo dočakali 80 let, da bi dočakali 100 let pa potrebujemo tudi srečo pri tem, kakšne gene za dolgoživost smo podedovali od svojih staršev.

Ljudje v razvitih državah sedaj živijo tri desetletja več, kot so pred sto leti

Vendar pa ne sme biti na cilj podaljšanje življenja za vsako ceno. Starost namreč ni vedno zelo prijetna. Statistika kaže, da ima resne težave zaradi demence kar 50% ljudi nad 85 letom starosti. Ali je smiselno omenjenim osebam podaljševati življenje za 10 let in več? Bolj racionalen pristop je v izboru metod, ki bi omogočile krepitev zdravja v starosti, kar bi omogočilo samostojno življenje tudi v pozni starosti, brez znakov bolezni in bolečin. In ravno to dejstvo bi znanstveniki morali preučiti, saj se pri omenjenih dolgoživih živalskih vrstah niti v visoki starosti ne pojavljajo bolezni srca in ožilja, rak, katarakta, artritisi ali težave s kolki. Živali so celo plodne vse do pozne starosti. Imunski sistem, srce, možgani in mišice grenlandskega kita so celo po 200 letih še v dobri formi.

/by

Nastanek obraznih gub

Pritisk na obraz med spanjem

Vzroki za nastanek obraznih gub so različni.

Mednje spadajo:

  • kronološki proces staranja,
  • okoljski dejavniki, kot so UV sevanje, fotostaranje, izpostavljenost ozonu in agresivnim kemikalijam in
  • izguba kožnega volumna zaradi izgubljanja skeleton mišične in maščobne mase (Zimber et al., 2001).

Nastanek obraznih gub na obrazu se začnejo pojavljati po 25 letu starosti (Miyamoto in Hillebrand 2007). Klingman in sodelavci (1985) so s histološkimi preiskavami ugotovili, da ni očitne razlike med kožo, kjer se pojavljajo gube in okoliško kožo. Prav tako ni histoloških razlik med kožo, kjer se pojavljajo permanentne gube, kot tisto, kjer se pojavljajo začasne gube (Bosset etal., 2002).

Staranje kože

Mehanski pritiski – kot pomemben dejavnik za nastanek obraznih gub.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek obraznih gub:

  • sprememba v mišični sestavi obraza,
  • izguba podkožnega maščevja, sila gravitacije,
  • izguba kostne mase na predelu obraza (Yaar, 2006).

Kontrakcija obraznih mišic povzroča, da se koža na obrazu krči in oblikuje v brazde. Ponavljajoči se gibi s časom privedejo do pretvorbe začasne gube v permanentno gubo (Kligman et al., 1985). Na nastanek permanentnih gub vplivajo tudi ostali dejavniki, ki pritiskajo na kožo in s tem oblikujejo brazde. Mednje sodi mehanska sila oz. mehanski stres (Kligman in sod. 1985). Nujen pogoj, za nastanek permanentne gube je vpliv mehanske sile na kožo (Hillebrand in sod., 2010) to dejstvo utemeljujejo s tem, da je koža na podlahti zelo izpostavljena UV-sevanju, vendar se na njej ne tvorijo gube, zaradi odsotnosti mehanskih sil, ki bi kožo oblikovale v brazde. Izpostavljenost UV-sevanju je tako potreben, ne pa zadosten pogoj za nastanek kožnih gub. Te nastanejo samo ob kombinaciji s kontrakcijo kože, kot posledica delovanja mehanske sile (Hillebrand in sod., 2010), longitudinalne študije so to hipotezo potrdile.

Hillebrand in Demirli sta dokazala, da se perzistentna guba tvori iz začasne gube obraza (Hillebrand and Demirli, 2009). To sta preučila z metodo slikanja prostovoljcev, ki sta jih spremljala tekom 8 let. Začasne gube, ki so se pojavile na obrazu ob smejanju so se tekom let izoblikovale v perzistentne gube, ki so na obrazu postale in ostale vidne tudi po prenehanju kontrakcije smejalnih mišic (Hillebrand, 2001; Miyamoto and Hillebrand, 2002).

Dolgotrajni in ponavljajoči se gibi, ki povzročajo nastanek brazd na obrazu se tako z leti razvijejo v permanentne gube (Yaar, 2006; Puizina-Ivic, 2008). Zaključimo lahko, da na nastanek obraznih gub vpliva sinergistično delovanje med kumulativnim delovanjem mehanskega stresa, in izgubo elastičnosti in prožnosti kože, ki je posledica kronološkega staranja, pospešuje pa jo izpostavljenost UV-sevanju (Jemed et al., 2001).

Spanje kot dejavnik, ki vpliva na nastanek obraznih gub

Pritiskanje obraza ob blazino med spanjem predstavlja etiološki faktor, ki vpliva na nastanek obraznih gub (Sarifakioğlu in sod., 2004). Ljudje spimo 8 ur na dan oziroma kar 32 let (ob upoštevanju povprečne življenjske dobe). Med spanjem se zaradi gravitacijske sile glave poveča pritisk na obraz, ki ga povzroča blazina za spanje, če spimo na boku ali na trebuhu. Ocenjuje se, da v tej poziciji spi 80% ljudi.

Pritisk na obraz med spanjem

Preventivni ukrepi na področju obraznih gub:

  • Danes se uporabljajo številni kozmetični proizvodi.
  • Bolj radikalni ukrepi predstavljajo lepotne operacije, zdravljenje obraznih gub z laserji, kemičnimi pilingi obraza in uporaba Botox-a.
  • Alternativa tem postopkom bi lahko bila uporaba posebno oblikovane blazine za spanje, ki razbremeni mehke in občutljive predele obraza pred delovanjem mehanske sile. Ta metoda preprečevanja obraznih gub je poceni in enostavna. Njeno delovanje je bilo utemeljeno v znanstvenem članku Poljšak in sod., 2012.
/by

Kdaj smo ljudje stari?

Kdaj smo stari?

Maja Hawlina se je v svojem prispevku o staranju v reviji Delo vprašala, kdaj dosežemo starost in podala zanimive odgovore: »/…/ gimnastična prvakinja je stara pri osemnajstih, Picasso naj bi bil mlad pri sedemdesetih.

Natančne meje ni, mnenja različnih mislecev so različna.

Hipokrat pravi, da smo ljudje stari pri šestinpetdesetih; Aristotel trdi, da telo doseže popolnost pri petintridesetih, duša pri petdesetih; Dante trdi, da se starost pričenja občutiti pri petinštiridesetih; Goethe ugotavlja, da nas starost zgrabi in se nas polasti vedno s presenečenjem.«

Natančne meje kdaj smo ljudje stari ni

Eurobarometer je leta 2012 izvedel povpraševanje med evropejci o tem, kdaj je po njihovem mnenje nekdo še mlad. V anketo je bila zajeta populacije ljudi med 15 in 75 let. Sama starostna meja se je bistveno razlikovala med posameznimi državami. Tako so Slovenci v povprečju odgovorili, da si še mlad do 47 leta starosti, medtem, ko je za povprečenega Evropejca ta meja pri 41,8 leta starosti. Slovenci so odgovorili, da so ljudje stari, ko dosežejo 66 let, Evropejci pa smatrajo starost 64 let za mejo, ko postaneš star. 70,4 leta starosti je za Nizozemce meja, ko postaneš star, Slovaki pa smatrajo, da si star že po 58 rojstnem dnevu.

Doživljanje starosti se razlikuje med mlajšo populacijo anketirancev in starejšo. Mladi med 15-24 leta starosti ocenjujejo da si star pri 59 letu, medtem ko tisti po doseženi starosti 55 let ocenjujejo, da se straost prične po 67 letu. Tudi ženske v povprečju ocenjujejo, da starost nastopi kasneje (pri 65 letih) kot moški (pri 62,7 letu).

/by